24.1.2017
Nevroznanstveniki ugotavljajo, da večopravilnost izčrpava možgane
Ali je vaša jutranja rutina zmes simultanega pregledovanja elektronske pošte, brskanja po Facebooku in srkanja kave? Dan pa nadaljujete tako, da med hojo proti avtu guglate še zadnjo idejo za službo?
Množica aktivnosti, ki jih tlačite v svoje jutro in dan (ter neprekinjeno preklapljanje med njimi), vas utrudi bolj, kot si mislite… Ko skušamo biti večopravilni, dejansko ne delamo več kot ene zadeve naenkrat, le zelo hitro preklapljamo med njimi. In to preklapljanje izčrpava. Porablja isto energijo v možganih, ki je potrebna za osredotočeno delo.
Zakaj je večopravilnost problem?
“Za preklapljanje plačamo biološko ceno, ki pod črto pomeni, da se počutimo utrujene veliko hitreje, kot če bi ohranili pozornost na eni sami zadevi,” razloži Daniel Levitin, profesor vedenjske nevroznanosti na Univerzi McGill. “Ljudje, ki padejo v past večopravilnosti, več jedo in uživajo več kofeina. Pogosto pa je tisto, kar v resnici potrebujete le odmor in ne kofein. Če si vsakih nekaj ur ne privoščite odmora, dodatni kofein ne doda prav nobene vrednosti delovanju vaših možganov.”
Znanstvene raziskave dokazujejo, da ljudje, ki nekajurno delo prekinjajo z rednimi 15-minutnimi odmori, na koncu naredijo več, pravi Levitin. A ti odmori morajo omogočiti sprostitev možganov (kratek sprehod, strmenje skozi okno, malo glasbe ali branja). “Vsak med nami sprosti možgane malo drugače. A brskanje po Facebooku ne pelje do te sprostitve,” doda. Družabna omrežja le še bolj drobijo našo pozornost, ko vam oči in pozornost preskakujejo z ene na drugo zadevo.
Gloria Mark, profesorica na katedri za informatiko na University of California, Irvine, pravi, da ko človeka zmotimo, običajno potrebuje 23 minut in 15 sekund, da se spet lahko posveti svojemu delu in večina ljudi bo “vmes” naredila še dve nalogi, preden se bo vrnila k zadevi, na katero so bili osredotočeni pred motnjo. To preklapljanje povečuje stopnjo stresa in res ni navadno, da ljudje, ki imajo višje stopnje nevrotičnosti, impulzivnosti in nagnjenosti k stresu, tipično preklapljajo med nalogami bolj pogosto od povprečja.
Hal Pashler je professor psihologije na univerzi UC San Diego. Izpostavlja, da niso vse vrste večopravilnosti enako utrudiljive. Če neko zadevo delate na t.i. avtopilotu, lahko brez težav istočasno tudi npr. berete ali gledate TV oddajo. Če pa se trudite izvajati dve zahtevni zadevi istočasno, bo to spodjedalo vašo produktivnost. “Ne da se izvajati dveh zahtevnih nalog hkrati, pa četudi je vsaka posebej relativno enostavna za izvedbo,” dodaja.
Kljub vsem pomankljivostim večopravilnosti nas večina žonglira med aktivnostmi s svojih seznamov. Prav tako se pustimo "motiti" z on-line obvestili, ki nam dostavljajo še več motenj. Gloria Mark je prepričana, da nas naše naravne danosti silijo v vse bolj pogosto preverjanje družabnih omrežij in elektronske pošte. Vzrok pa pojasnjuje takole: “Med vsemi elektronskimi poštami vsake toliko naletite na nek “zadetek” (pošta z dobro novico). Kdaj točno, ni možno predvideti. V psihologiji se to imenuje naključna krepitev, kar zadošča za utrjevanje nekega vedenja.” Tako vedenje je zelo težko spreminjati. Raziskave Glorie Mark peljejo do ugotovitev, da se po nekem obdobju rednih, pogostih motenj ljudem slabša/skrajša zmožnost koncentracije. Še več: razvijejo t.i. samo-prekinjanje.
Živite bolj osredotočeno in mirno življenje
Rešitev? Odrecite se večopravilnosti in si odmerite čas, ki ga načrtno porabite na posamezni aktivnosti. Pomaga npr., če preverite elektronsko pošto na začetku dneva in nato spet opoldne ter konec delovnega dne (če to ni povsem neskladno z vašimi delovnimi zadolžitvami). Podobno npr. za Twitter ali Facebook odmerite število minut in se odmerjenih minut držite. Gloria Mark verjame, da nas prav tehnologija lahko varuje pred motnjami, ki jih povzroča: lahko uporabite programe, ki vas “spomnijo”, da je čas za odmor. Profesor Levitin nam za izvedbo dolgoročnih projektov priporoča, da na takem projektu delamo dovolj časa (vsaj 25 minut do dve uri naj je trajanje ene iteracije). Če nameravate na zahtevnem, dolgoročnem projektu porabiti manj kot 25 minut ali pa med takim delom preklapljate, se ne boste mogli dobro osredotočiti na zahtevno nalogo.
Avtor: Olivia Goldhill
Prevedla in priredila: Nataša Brunec
Vir
Kaj imata skupnega GTD in večopravilnost?
GTD vas med drugim nauči tudi tega, kako se otresti večopravilnosti in z občutkom gotovosti in jasnosti delati na eni sami, za tisti trenutek najbolj smiselni, zadevi. Metode GTD se lahko naučite iz knjige Gremo to dokončat, ki je z nekaj kliki pri vas v 1 delovnem dnevu od prejema naročila.
