17.2.2016
Kako premagati odlašanje?
Ko odlašamo, se nam skoraj vse zdi bolj zanimivo od dela, ki bi ga morali opravljati. Čas teče in še preden se dobro zavemo, ugotovimo, da nismo naredili ničesar “pametnega”... Za to, da opravimo svoje delo, smo vedno sami odgovorni. Če nas nič in nihče ne “preganja”, je včasih prav težko začeti z delom ali začeto delo dokončati. Poskusite z uporabo tehnik, ki pomagajo k delovnemu elanu.
1. Dobro opravljenemu delu naj sledi nagrada
Ko dobro opravite neko nalogo, se nagradite s kakšno manjšo nagrado (odmor, epizoda TV serije, posladek). Preden začnete z delom, se zdi, da tudi misel na nagrado ne bo zadoščala, a običajno pomaga. Recimo, da morate pripraviti osnutek nekega dokumenta. Za začetek si zadajte enostavno nalogo: priprava miselnega vzorca o bistvenih vsebinah, ki jih morate v dokument vključiti. Obljubite si odmor, ko bo miselni vzorec končan. Včasih potem res ugotovite, da je čas za odmor, zelo pogosto pa vas prvi osnutek toliko “povleče” v delo, da odmor kar preskočite in delo dokončate. V obeh primerih pa se premikate proti cilju.
2. Naloge razdrobite v manjše aktivnosti
Ko projekt šele snujete, ste pogosto zelo ambiciozni: zastavite si veličasten cilj. A ko enkrat z delom zares začnete, je (pre)velik cilj lahko hitro videti nedosegljiv. Začnete odlašati. In kaj sledi? Predate se ali pa se odločite, da boste na tem delali “kasneje”. Dejansko si pogosto zastavljamo cilje, ki so prezahtevni. Posledično se počutimo nemočne in razorožene. Pri prej omenjenem primeru (pripraviti osnutek dokumenta) si lahko za začetek zastavite le en zelo enostaven cilj: “Odpri aplikacijo za pisanje besedil in zapiši naslov dokumenta.” To je to. Nato lahko sledi še en mini cilj: “Napiši oporne točke ali pripravi miselni vzorec vsebin, ki jih boš vključil-a.” Morda se tako drobni koraki ne zdijo dovolj veliki, a skoraj zagotovo premagajo odpor do tega, da bi se naloge sploh lotili. Naprej gre potem lažje. V GTD metodologiji v 2. koraku (razjasnitev) uspešno razjasnimo kaj je želeni cilj in kaj je prvi naslednji, konkretni korak, ki ga moramo narediti.
3. Najprej se “ogrejte”
Morda se zdi jutranji prehod od zbujanja in uživanja v zajtrku k takojšnjemu delu pretežak. Malo se ogrejte, preden se lotite težkih nalog! Prav mogoče je, da se vam zgodaj zjutraj, ko ste še nekoliko omotični od spanca, miselno delo upira. Možna rešitev: pred začetkom “pravega” dela opravite nekaj miselne telovadbe. Preberete nekaj strani v knjigi, rešite kakšno miselno uganko ali zanko ipd. Ena od možnih rešitev za lažji začetek dneva je tudi fizična aktivnost, ki lahko dela prave čudeže. Dinamična vadba vas zbudi in napolni z energijo. Pomaga vam, da se boste počutili pripravljene na delovni dan.
4. Predolga priprava na delo vas hromi…
Ste se že znašli v položaju, ko ste želeli začeti delati na neki nalogi pa se vam je zdelo, da vam bo ogled (še enega) videa o vsebini naloge pomagal k lažjemu začetku? No, končalo se je tako, da ste le brskali po vsebinah o tej zadevi, naredili niste pa ničesar. Omahovanje in neodločnost je del procesa. To je povsem naravno. A če v tem stanju vztrajate predolgo, se vam bo začetek dela vse bolj odmikal. Ko boste naslednjič v podobni zagati, skušajte najti rešitev tako, da se dela čim prej lotite. Dobro je tudi, če se pri tem sprostite in nehate iskati popolnost. Poskusite narediti vsaj nekaj in nato narejeno nadgrajujte in popravljajte. Morda vas tak način dela nekoliko straši, a možno je, da se boste pri tem bolj sproščenem pristopu počutili prav dobro.
5. Kaj bo, če z delom NE boste začeli?
Študije kažejo, da ljudje, ki so nagnjeni k odlašanju “kratkovidno” gledajo v prihodnost. Ali drugače: dobro vidijo kratkoročne nagrade, ne pa tudi dolgoročnih negativnih učinkov odlašanja. Igranje video-igrice v naslednji uri se zdi precej bolj prijetna dejavnost kot delo, na neki bolj resni nalogi, ki pa vas pelje bližje k doseganju vaših ciljev. Taka kratkoročna izbira vam na dolgi rok škodi, saj s pomembnimi zadevami odlašate. Poskusite z naslednjo metodo: predstavljajte si najhujši možen izid, če na nalogah, ki peljejo k nekemu cilju, ne boste produktivno delovali. Recimo, da ste v službi, ki je ne marate in sanjate o svojem samostojnem poslu. Iz službe se vrnete utrujeni. A namesto, da bi delali na raziskavi možnosti za vzpostavitev svojega samostojnega posla, gledate TV. Pomislite, kje boste čez 10 let. Zelo verjetno je, da boste še vedno v isti službi pa zagrenjeno boste ugotavljali, kje bi lahko bili, če bi se pravih aktivnosti lotili pred 10 leti.
Zastavite si za nov moto: "Čas je omejen. Če ga pametno izkoristim, se bo to poznalo na moji uspešnosti. Zato se bom lotil-a dela!”
Kaj vse je vaše delo in kako se ga čim bolj sistematično lotiti, lahko ugotovite tudi s pomočjo metode GTD. Če se želite metode naučiti, vam priporočam branje knjige Gremo to dokončat. Druga možnost je, da se odločite za delavnico GTD ali Gremo to dokončat.
Avtor: Melissa Chu, Lifehack
Prevedla in priredila: Nataša Brunec, certificirana trenerka GTD
